Se ti je že zgodilo, da imaš naenkrat odprtih toliko projektov, idej, nalog in odločitev, da enostavno ne veš več, kaj je tvoja prioriteta?

Ne veš, česa bi se lotila najprej.
Malo delaš tukaj, malo tam.
Odpreš en projekt, potem se spomniš drugega.
Začneš odgovarjati na sporočila, vmes razmišljaš o novi ponudbi, potem te nekdo vpraša za odločitev, ti pa v sebi čutiš samo še večjo meglo.

Na koncu dneva je bilo narejenega veliko, premaknilo pa se ni skoraj nič.

In takrat pride tisti znani občutek:

“ Cel dan sem delala, na koncu pa nisem imela občutka, da imam kaj zares pokazati.

Vsak dan je več utrujenosti. Manj jasnega fokusa. Manj občutka, da ima tvoje delo pravo smer. Stvari, ki so te nekoč navdihovale, ti zdaj samo še jemljejo energijo.

In najtežje pri tem je, da navzven mogoče sploh ne izgleda tako.

Navzven si še vedno aktivna.
Še vedno odgovarjaš na sporočila.
Še vedno delaš.
Še vedno imaš ideje.
Še vedno deluješ, kot da imaš vse pod kontrolo.

V sebi pa čutiš nekaj povsem drugega.

Utrujenost.
Pritisk.
Zmedenost.
Nemir.
In tiho vprašanje:

“Kako naprej?”

Ko imaš znanje, ideje in voljo, pa vseeno obstaneš

To je ena najtežjih točk v podjetništvu.

Ker ni tako, da ne bi imela idej.
Ni tako, da ne bi imela znanja.
Ni tako, da ne bi bila delovna.
Ni tako, da ti ne bi bilo mar.

Ravno nasprotno.

Imaš vizijo. Imaš cilje. Imaš željo po rasti. Imaš občutek, da je mogoče več.

Ampak kljub temu se nekaj ne premakne.

Odločitve se vlečejo.
Projekti ostajajo odprti.
Energija gre v preveč smeri hkrati.
Vse skupaj pa začne postajati vedno bolj naporno.

In potem se pogosto pojavi misel, da potrebuješ boljši plan. Novo strategijo. Boljši sistem. Še eno metodo organizacije. Morda novo izobraževanje, nov program ali nov pristop.

Ampak pogosto problem ni v tem, da nimaš dovolj znanja.

Problem je, da nimaš jasnosti, kaj je v tem trenutku zares pomembno.

Primer iz prakse: podjetnica, ki je imela navzven vse pod kontrolo

Pred kratkim je k meni na coaching prišla podjetnica, ki je že nekaj let v svojem poslu.

V tem, kar dela, uživa. Ima vizijo, cilje in ideje. Je delovna, odgovorna, organizirana in zelo predana svojemu delu.

Marsikdo bi se ob tem vprašal:

“V čem je potem sploh problem?”

Navzven je namreč delovala, kot da je vse v redu. Kot da ima stvari pod kontrolo. Kot da ve, kam gre. Kot da nima posebnih izzivov.

V sebi pa je čutila nekaj popolnoma drugega.

Nenehno utrujenost.
Izčrpanost.
Napetost.
Nemir.
In tiste neprijetne občutke, ki ji niso dali miru.

Ko sva začeli pogovor, se je zelo hitro pokazalo, da težava ni v tem, da ne bi imela dovolj znanja, sposobnosti ali idej.

Ravno nasprotno.

Imela je preveč odprtih stvari.

Želela si je vse naenkrat. Delovala je na več projektih hkrati. Vsak projekt se ji je zdel pomemben. Vsaka ideja vredna pozornosti. Vsaka naloga nujna.

Toda vsi ti projekti so od nje zahtevali ogromno časa, fokusa in energije.

V nekem trenutku je rekla stavek, ki ga pri podjetnikih in podjetnicah slišim zelo pogosto:

“Imam popolno meglo v glavi.”

To je bil ključni stavek.

Ker ko oseba, ki vodi posel, pride do točke, kjer ima popolno meglo v glavi, ni več vprašanje samo, kako bolje organizirati urnik.

Vprašanje postane globlje:

Kaj se v resnici dogaja, da naslednji korak ni več jasen?

Ko izgubiš prioritete, začne energija odtekati v vse smeri

Pri tej podjetnici se je zataknjenost pokazala zelo konkretno.

Ni več vedela, katere naloge so zares prioritetne. Ni več jasno videla, katere aktivnosti ji prinašajo stabilen mesečni prihodek. Ni več znala ločiti med tem, kar je pomembno za rast njenega podjetja, in tem, kar ji samo jemlje energijo.

Delala je veliko, vendar brez jasnega fokusa.

In ko ni fokusa, se začne dogajati nekaj zelo napornega: tudi najbolj sposobni podjetniki in podjetnice začnejo izgubljati občutek za smer.

Od neprestanega razmišljanja, notranjega pritiska in neprijetnih občutkov je začela odlašati.

Ne samo pri novih projektih.

Odlašati je začela celo pri stvareh, ki jih je nekoč počela s strastjo.

To je trenutek, ki ga veliko ljudi v podjetništvu težko prizna.

Ker ko delaš nekaj, kar imaš rada, se zdi skoraj nedopustno priznati, da si utrujena. Da nimaš več prave volje. Da te tisto, kar te je nekoč navdihovalo, zdaj izčrpava.

A to ni vedno znak, da si izgubila motivacijo.

Pogosto je znak, da si izgubila jasnost.

Ko novo znanje postane beg pred odločitvijo

Poleg vseh odprtih projektov se je ta podjetnica udeleževala tudi številnih izobraževanj.

Verjela je, da ji bo lažje, če se nauči še nekaj dodatnega. Da bo mogoče naslednje izobraževanje tisto, ki ji bo prineslo jasnost. Da bo z novim znanjem lažje sprejela odločitev, postavila prioritete in se premaknila naprej.

A ko sva šli globlje, se je pokazalo nekaj zelo pomembnega.

Znanje, ki ga je iskala, je v resnici že imela.

Njena zadnja izobraževanja niso bila zato, ker bi ji manjkalo znanja. Bila so beg.

Beg pred odločitvijo.
Beg pred tem, da bi zaupala sebi.
Beg pred tem, da bi priznala, da ne potrebuje več nove informacije, ampak jasnost, fokus in pogum, da uporabi to, kar že ve.

To je bil zanjo zelo močan trenutek.

Ker včasih ne iščemo novega znanja zato, ker ga res potrebujemo. Iščemo ga zato, ker nam daje občutek, da nekaj delamo, medtem ko se v resnici izogibamo tistemu, kar bi morali narediti.

Pri njej ni šlo za to, da ne bi znala.

Šlo je za to, da ni več prepoznala svoje lastne sposobnosti. Ni več zaupala temu, kar že ve. In zato je odgovore iskala zunaj sebe, namesto da bi se ustavila in pogledala, kaj se v resnici dogaja v njej.

To se ne dogaja samo njej.

Veliko podjetnikov in podjetnic se ujame v podoben vzorec. Namesto da bi sprejeli odločitev, poiščejo še eno izobraževanje. Namesto da bi izbrali smer, poiščejo še eno potrditev. Namesto da bi naredili naslednji korak, čakajo, da bodo imeli še malo več znanja, še malo več samozavesti, še malo več gotovosti.

Ampak gotovost pogosto ne pride pred odločitvijo.

Pride po njej.

Zataknjenost v poslu ni vedno problem strategije

Ko imaš preveč odprtih projektov, se zdi najbolj logična rešitev boljša organizacija.

Boljši plan.
Boljša struktura.
Boljši urnik.
Boljši sistem prioritet.

Vse to lahko pomaga.

A če se vedno znova vračaš v isti vzorec – začneš veliko stvari, težko zaključiš, skačeš iz ene ideje v drugo in na koncu ostajaš brez pravega premika – potem mogoče ne gre samo za organizacijo.

Mogoče gre za nekaj globljega.

Mogoče te ne ustavlja pomanjkanje časa, ampak strah pred odločitvijo.
Mogoče te ne ustavlja pomanjkanje znanja, ampak nezaupanje vase.
Mogoče te ne ustavlja premalo priložnosti, ampak preveč odprtih možnosti.
Mogoče te ne izčrpava delo samo, ampak notranji pritisk, da moraš izkoristiti vse.

In zato ostajaš razpršena.

Ne popolnoma ustavljena.
Ne zares premaknjena.
Ampak ujeta med preveč smermi.

Rast brez izgorelosti zahteva izbiro

Veliko podjetnikov in podjetnic rast še vedno povezuje z več.

Več projektov.
Več ponudb.
Več vsebin.
Več sestankov.
Več izobraževanj.
Več odgovornosti.
Več dokazovanja.

A prava rast ne pomeni vedno več dela.

Prava rast pomeni bolj jasne odločitve.

Rast brez izgorelosti se začne takrat, ko nehaš delati vse in začneš delati tisto, kar je zares povezano s tvojo vizijo, cilji in vrednotami.

Ni vsaka priložnost prava priložnost.
Ni vsak projekt pravi projekt.
Ni vsaka ideja namenjena temu trenutku.

Včasih je največji poslovni preboj prav v tem, da nekaj spustiš.

Da nehaš dokazovati, da zmoreš vse.
Da nehaš odpirati nove stvari, preden zaključiš ključne.
Da si priznaš, kateri projekti te res peljejo naprej in kateri ti samo dajejo občutek, da si aktivna.

Ker ni cilj samo delati več.

Cilj je voditi posel bolj jasno, bolj mirno in bolj v skladu s tem, kam si v resnici želiš priti.

Najtežji korak ni bil nov plan, ampak priznanje, da potrebuje podporo

Pri tej podjetnici najtežji korak ni bil narediti novega plana.

Najtežji korak je bil priznati, da se je zataknila tako močno, da potrebuje podporo.

Ker ko navzven deluješ, kot da imaš vse pod kontrolo, je težko nekomu reči:

“Ne vem več, kaj je moj naslednji korak.”
“Utrujena sem.”
“Preveč je vsega.”
“Popolnoma sem se zataknila.”

Še težje je to priznati sebi.

Podjetniki, podjetnice in vodje so pogosto navajeni biti močni. Navajeni so držati posel, projekte, stranke, odnose, ekipo in pogosto še družino. Navajeni so, da se drugi obračajo nanje po odgovore.

Zato je odločitev, da poiščeš poslovni coaching ali mentorsko podporo, lahko velik notranji premik.

Ne zato, ker ne zmoreš.

Ampak zato, ker si dovolj iskrena do sebe, da si priznaš:

“Tokrat ne želim več sama krožiti v isti megli.”

Na koncu srečanj mi je povedala, kako srečna je, da si je dovolila ta korak.

Dovolila si je pogovor z nekom, ki jo razume. Z nekom, ki je ne obsoja. Z nekom, pred komer ji ni bilo treba igrati, da ima vse pod kontrolo.

Dobila je prostor, kjer je lahko bila ona.

Brez cenzure.
Brez dokazovanja.
Brez maske.
Brez občutka, da mora vse znati sama.

Lahko je odkrito povedala, kako se počuti. Kje se zatika. Česa jo je strah. Kaj jo izčrpava. Kje ne ve več, kako naprej.

In že samo to, da je lahko na glas izrekla vse, kar je prej nosila sama v sebi, ji je prineslo olajšanje.

Ker včasih ne potrebuješ takoj nove strategije.

Najprej potrebuješ varen prostor, kjer lahko končno slišiš sebe.

Kaj sva naredili drugače

Namesto da bi začeli z novim seznamom nalog, sva najprej pogledali, kaj je v ozadju njene megle.

Kateri projekti so res povezani z njeno vizijo?
Kateri ji prinašajo stabilen prihodek?
Kateri jo izčrpavajo?
Kje deluje iz navdiha in kje iz dokazovanja?
Katerih odločitev se izogiba?
Kaj mora narediti najprej, da se njen posel ponovno premakne?

To je tudi bistvo mojega pristopa Beyond Strategy.

Ne gre za to, da podjetniku ali podjetnici samo dodamo novo strategijo, nov plan ali še en seznam nalog. Gre za to, da pogledamo globlje: kaj se v resnici dogaja pod površjem, kaj ustvarja notranjo meglo, kateri vzorci vplivajo na odločitve in zakaj oseba kljub znanju, izkušnjam in idejam ne naredi naslednjega koraka.

Ker zataknjenost v poslu ni vedno problem strategije.

Pogosto je znak, da je čas pogledati onkraj strategije.

Beyond Strategy združuje poslovno jasnost, fokus in globlje delo z notranjimi vzorci, ki vplivajo na način, kako vodiš sebe, svoje odločitve in svoj posel.

Pri tej podjetnici se je šele takrat, ko sva pogledali globlje, začela vračati jasnost.

Ko je začela jasno videti razliko med pomembnim in nujnim, se je spremenila tudi njena energija.

Ni potrebovala delati več.

Potrebovala je delati bolj usmerjeno.

In to je velika razlika.

Ker jasen fokus v podjetju ne pomeni, da imaš popoln plan za vse. Pomeni, da veš, kaj je tvoj naslednji pravi korak.

In da imaš dovolj notranje stabilnosti, da mu slediš.

Vprašanja, ki si jih lahko postaviš, če se prepoznaš v tem

Če imaš občutek, da imaš odprtih preveč stvari, premika pa premalo, se za trenutek ustavi in se vprašaj:

Kaj je v tem trenutku moj glavni poslovni cilj?

Kateri projekt me najbolj neposredno pelje do tega cilja?

Katere aktivnosti mi prinašajo stabilnost, prihodek in dolgoročno rast?

Kaj delam samo zato, ker se bojim nekaj spustiti?

Kje iščem novo znanje, čeprav v sebi že vem, kaj moram narediti?

Kje delujem iz pritiska in kje iz vizije?

Katera odločitev bi mi prinesla največ miru, jasnosti in premika?

Ta vprašanja te ne peljejo samo v boljšo organizacijo.

Peljejo te globlje – k sebi.

Ker ko nehaš iskati vse odgovore zunaj sebe, začneš videti, kaj se v resnici dogaja v tebi.

In tam se pogosto začne pravi preboj.

Morda ne potrebuješ več nove strategije

Morda v tem trenutku ne potrebuješ še enega projekta.

Morda ne potrebuješ še ene ideje.
Morda ne potrebuješ še enega plana.
Morda ne potrebuješ še enega izobraževanja.

Morda potrebuješ jasnost.

Prostor, kjer lahko odložiš pritisk.
Prostor, kjer si slišana.
Prostor, kjer pogledaš, kaj te v resnici drži nazaj.
Prostor, kjer iz megle prideš v jasno vizijo.
In prostor, kjer postaviš konkretne korake do svojega cilja.

Ker vizija brez akcije ostane sanjarjenje.

Akcija brez vizije pa ustvarja kaos.

Preboj se zgodi, ko se oboje sreča.

Če se prepoznaš v tem, da imaš odprtih preveč stvari, premika pa premalo, potem mogoče ni čas, da narediš še več.

Mogoče je čas, da se ustaviš, pogledaš globlje in izbereš drugače.

Iz kaosa v jasnost.
Iz razpršenosti v fokus.
Iz utrujenosti v rast brez izgorelosti.
Iz dokazovanja v zaupanje vase.
Iz “nekega dne” v danes.

Če čutiš, da je to tvoj trenutek, začniva s pogovorom.