Pred tabo je prazen list papirja. Zgoraj piše samo: »Moj posel čez eno leto.« Ne razmišljaš, kako mora risba izgledati. Samo začneš.
Tako se je začelo zaključno srečanje mentorirane skupine Točka preloma, ki jo je Zavod Podjetni.si pod okriljem Mojce Babuder septembra pripravil za podjetnice v prostorih CEED Slovenija v Ljubljani. Tri torkova popoldneva, majhna skupina podjetnic in en skupen cilj: od tega, kje je posel danes, do konkretnega načrta za naslednjih 30 dni. Prvi dve srečanji je vodila Mojca, zadnje, 15. septembra, sem vodila jaz. Imenovala sem ga »Od vizije do konkretnega koraka«.
Zakaj se najprej ustaviti
Večina podjetnic, s katerimi delam, ve, da bi morala o svojem poslu razmisliti bolj na dolgi rok. Pa vedno pride kaj bolj nujnega. Stranka, ponudba, račun, še en mail. Razmislek o tem, kam gre tvoj posel, se tako vsak teden premakne na naslednji teden.
Ena od udeleženk je po delavnici zapisala:
»Meni je bilo res lepo. Predvsem zato, ker sem si vzela čas zase, brez hitenja, brez vsakodnevnih obveznosti, samo malo prostora, da pogledam, kje sem in kaj si želim v naslednjem letu.«
In dodala nekaj, kar slišim zelo pogosto: »Takšne stvari velikokrat odlagamo, ker je vedno nekaj bolj nujnega.«
Zato smo srečanje začele počasi. Z vprašanjem, s čim danes prihajaš, in s kratkim vodenim pogledom v prihodnost: zapri oči, zadihaj, ni treba ničesar reševati, samo opazuj, kaj vidiš.

Kaj zmore en list papirja
Potem je prišla na vrsto psihodinamska risba. Na prvi pogled preprosta metoda: list, barvice in tema »Moj posel čez eno leto«. A vedno znova me preseneti, kako globoko gre.
Prvih nekaj minut je v prostoru tiho. Vsaka se resnično zamisli o svojem poslu, morda prvič po dolgem času. Nikoli ne veš, kaj se bo zlilo na papir. Ko pa je risba pred tabo, začneš na svoj posel gledati od zunaj. Ob pogledu na prihodnost podjetja na risbi so začele prihajati ideje in jasnost. Stvari, ki jih je bilo prej težko ubesediti, so udeleženke zdaj lažje povedale in začutile.

Nato smo risbe položile na tla in jih skupaj pogledale. Brez ocenjevanja, brez »prav« in »narobe«. Samo opazovale smo, kaj nam risba pokaže. Ena od udeleženk je to opisala tako: »Skozi pogovor, verbalno in neverbalno komunikacijo smo udeleženke sproščeno sodelovale in opaziti je bilo mogoče našo različnost.«
Od slike do enega cilja
Vizija sama po sebi še ne premakne posla. Zato je drugi del srečanja namenjen temu, da iz slike nastane en jasen cilj. Samo eden.

Vsaka si je odgovorila na nekaj vprašanj:
- Kaj želim konkretno doseči v naslednjih mesecih?
- Kako bom vedela, da sem cilj dosegla?
- Zakaj mi je ravno ta cilj pomemben in kaj mi bo prinesel?
Tu pogosto povem: ne išči odgovora, ki dobro zveni. Poišči odgovor, ki ti nekaj pomeni. Cilj, ki ga izbereš zato, ker »tako se spodobi«, hitro obleži v predalu.
Kaj te lahko ustavi in kaj narediš takrat
Potem smo cilj razdelile na korake in pogledale še, kje se bo verjetno zataknilo. Strah, dvom, perfekcionizem, pomanjkanje časa, mnenje drugih, odlašanje. Ovire niso znak, da je cilj napačen. So del poti. Ko jih vnaprej poimenuješ, te ne presenetijo, in že veš, kaj boš naredila, ko se pojavijo.
Ob tem je vsaka izbrala še eno majhno novo navado, ki jo bo podpirala: kaj bo počela, kako pogosto in kaj jo bo spomnilo nanjo.
Prvi korak in pismo sebi
Na koncu ostane najpomembnejši del. Vsaka udeleženka je zapisala svoj prvi konkreten korak: kaj bo naredila, kdaj začne in do kdaj. Korak je dovolj konkreten, ko veš, kaj boš naredila in kdaj.
Srečanje smo zaključile s pismom sebi. Kaj sem danes spoznala, kaj si obljubljam, česa nočem pozabiti, na kaj želim biti ponosna. Datum, ko ga bo odprla, si je vsaka izbrala sama.
Vsaka je odšla tudi z dnevnikom Moj miselni kompas v dar, da lahko z zapisovanjem nadaljuje doma. Ena od udeleženk je zapisala:
»Darilo mi je bilo res všeč, ker ni samo nekaj lepega, ampak nekaj, kar lahko dejansko uporabljaš naprej in te spomni na to, kar si želiš spremeniti ali izboljšati.«
Kaj sem odnesla jaz
Iskreno: nepozabne, prijetne občutke. Naravnost uživam na takšnih srečanjih, ko lahko udeleženkam pomagam oblikovati cilj in nato najti tisti prvi korak do uresničitve.

Ena od udeleženk mi je po srečanju napisala:
»Tvoj pristop, prvi stik, tvoj iskren pogled v oči, slišim te, poslušam te, je nekaj izjemnega. Na delavnici je bilo res lepo, ker si izjemno lepo vodila skozi različne naloge, in ob vsem, kar smo ustvarjali, sem imela kar veliko zanimivih upogledov.«
Najlepše pri tem je, da ni nič na silo. Druga udeleženka je to povzela bolje, kot bi znala jaz: »Ni bilo nič na silo ali preveč motivacijsko. Preprosto prijetno, uporabno in iskreno.«
Tvoj majhen korak
Ne potrebuješ delavnice, da začneš. Ko boš imela deset mirnih minut, vzemi list papirja in na vrh napiši: »Moj posel čez eno leto.« Ne razmišljaj, kako mora izgledati. Nariši ali zapiši, kar pride. Potem samo poglej in se vprašaj: kaj je ena stvar, ki bi jo lahko naredila že v naslednjih sedmih dneh?
Ena risba ne bo spremenila celotnega posla. Lahko pa ti pokaže, kje začeti.
Vizija je smer. Koraki ustvarijo rezultat.
Če želiš svoj prvi korak poiskati skupaj z mano, rezerviraj brezplačen uvodni pogovor. V 45 minutah pogledava, kje si danes in kaj je tvoj naslednji korak.
Vse je mogoče. Tudi v tvojem poslu.




